Indija je država v Južni Aziji. Na zahodu meji na Pakistan, na severovzhodu na Kitajsko, Nepal in Butan, na vzhodu pa na Bangladeš in Mjanmar. Na južnem delu meji na Indijski ocean, na zahodnem na Arabsko morje ter na vzhodnem na Bengalski zaliv. Indija je federacija, ki jo sestavlja 28 držav in 8 zveznih ozemelj s skupno 36 entitetami. Vsaka država ali zvezno ozemlje se nato deli v osnovne oblastne in upravne enote, ki se imenujejo okrožja. Vseh je približno 600.
Ferrando center za govor in sluh (FSHC), v katerem preko projekta Botrstvo skušamo pomagati revnim otrokom s posebnimi potrebami, se nahaja na severovzhodu Indije v Umniuh-Khwanu, blizu jezera Barapani v okrožju Ri-Bhoi v Meghalaya. Ustanovljen je bil z namenom opolnomočenja zanemarjenih, zatiranih in marginaliziranih otrok z okvaro govora in sluha. Šola je varno zatočišče ne samo za otroke z motnjami govora in sluha, ampak tudi za otroke z drugimi motnjami. Čeprav je center sprva skrbel le za izobraževalne in rehabilitacijske potrebe naglušnih učencev, je odprl vrata otrokom tudi z drugimi oblikami invalidnosti in tako postal eden od pionirjev inkluzivnega izobraževanja v Indiji ter vnet zagovornik vključujoče in integrirane družbe, za katero sta značilni enakost in socialna pravičnost. Od svoje ustanovitve se center osredotoča na zagotavljanje kakovostnega izobraževanja, za kar so dobili priznanje tudi od indijske vlade. Je tudi ena od prvih šol v severovzhodni Indiji, ki je sprejela znakovni jezik kot sredstvo poučevanja in komunikacije, s čimer spodbuja ozaveščenost in uporabo znakovnega jezika.
Šolo vodi kongregacija sester misijonark Marije Pomočnice Kristjanov (MSMHC), kije prva domača kongregacija severovzhodne Indije. Leta 1942 jo je ustanovil Stephen Ferrando SDB, takratni škof Shillonga. Kongregacija je usmerjena v evangelizacijo, katehezo, zdravstvo in izobraževanje revnega prebivalstva severovzhodne Indije, v prvi vrsti žena in otrok na podeželju. Šole, internati, oratoriji, dispanzerji, mobilne klinike, domovi za ostarele, sirote in ogrožene otroke, centri za poklicno usposabljanje, šole za invalide, rehabilitacija žrtev HIV/Aidsa, delo z marginaliziranimi in mladimi so različne dejavnosti, s katerimi sestre pomagajo domačinom.
Več o delovanju FSHC si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani: https://fshc.org.in/ .
Zakaj pomoč botrstva?
Nezainteresiranost staršev: Podpora otrokom s posebnimi potrebami je v primerjavi s podporo njihovim bratom in sestram minimalna. Ne da starši ne bi želeli, da bi se njihov otrok s posebnimi potrebami izobraževal in imel možnosti zaposlitve, vendar imajo doma omejena sredstva in v takšnih primerih ima prednost tisti otrok, ki je v njihovih očeh karierno in finančno perspektiven, torej v tem primeru raje izberejo zdravega otroka pred otrokom s posebnimi potrebami.
Revščina: Večina otrok je iz revnih družin, ki največkrat ne zmorejo pokriti stroškov šolanja.
Opolnomočenje ljudi s posebnimi potrebami in njihove pravice: Poslanstvo kongregacije sester misijonark Marije Pomočnice Kristjanov je med drugim tudi spodbujanje vključenosti otrok in odraslih s posebnimi potrebami, da bi imeli enake pravice in priložnosti ter da bi bili sposobni živeti dostojanstveno in samostojno življenje.
Pomanjkanje podpore otrokom s posebnimi potrebami: Kljub vse večji ozaveščenosti o vključevanju in pravicah otrok s posebnimi potrebami, je stanje v Indiji še daleč od zaželenega. Ti otroci še vedno nimajo ustrezne podpore družine, sorodnikov, skupnosti in vlade. Čeprav je vlada sprejela zakone o njihovi vključitvi, je stanje na terenu še vedno zaskrbljujoče. Vladnih ustanov, namenjenih izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ni, ustanove, ki obstajajo, pa niso ustrezno opremljene za poučevanje teh otrok. Večina družbe, vključno z družino in sorodniki, nima ustreznega znanja o izzivih in potrebah otrok s posebnimi potrebami. Zato ti otroci glede na trenutno situacijo potrebujejo ustrezno podporo.
Šolstvo
V FSHC se šolajo otroci in mladi, stari od 4 do 25 let. Šolanje začnejo v vrtcu, končajo pa v 12. razredu, skupaj imajo torej 15 let šolanja. Šolanje zajema predšolsko, osnovno, višje osnovnošolsko, srednješolsko in višje srednješolsko raven izobraževanja. Večina otrok, ki hodi v center FSHC, stanuje v internatu, saj so njihovi domovi precej oddaljeni od šole. Drugi pa pridejo v šolo s šolskim avtobusom ali peš.
Šolsko leto se začne februarja in zaključi z zaključnim izpitom v decembru.
Botrstvo
V internatu centra FSHC trenutno stanuje 200 učencev, 66 pa jih v šolo prihaja od doma. Večina otrok je iz revnih družin, ki same ne zmorejo pokriti vseh stroškov šolanja in internata, saj so stroški tudi za slovenske razmere zelo visoki. Ker je za otroke s posebnimi potrebami, v tem primeru za otroke z okvaro govora in sluha, zelo pomembno, da so že od malega vključeni v primerni izobraževalni proces, jim skušamo pomagati tudi z botrstvom. Darovi v višini 42 EUR mesečno, oziroma 504 EUR letno bodo pripomogli k plačilu večine stroška za šolanje enega otroka. Ostali del prispevajo otrokovi starši. Ker je mesečni znesek botrstva za marsikaterega botra previsok, ima vsak varovanec dva botra, ki mesečno darujeta 21 EUR, kar pomeni 252 EUR na leto. Stroški šolanja vključujejo šolnino, šolsko uniformo, šolske potrebščine in stroške internata. Dvakrat letno, v mesecu januarju in juliju, botrom pošljemo pošto s položnicami ter pismom sester misijonark. Ker otroci med šolskim letom živijo v internatu pod okriljem sester misijonark, jih le te ves čas spremljajo in bodo enkrat letno poslale za botre tudi obvestilo o tem, kako gre njihovemu otroku.