Mozambik leži na jugu Afrike ob obali Indijskega oceana. Na severu meji na Tanzanijo, na zahodu na Malavi, Zambijo in Zimbabve ter na jugu na Južno Afriko in Svaziland. Ima skoraj 28 milijonov prebivalcev, od tega jih 54,7 % živi pod pragom revščine. Glavni jezik prebivalcev je portugalščina, vendar je tudi angleščina zelo razvita med domačini, še posebej v večjih mestih, kot sta Maputo in Beira. Mozambik je prava mešanica verstev. Tretjina prebivalcev je kristjanov (katoličani in protestantje), četrtina je muslimanov, ti prebivajo predvsem na severu, nekaj pa je tudi hindujcev. Mozambik je postal Ljudska republika Mozambik, ko se je, z osamosvojitvijo leta 1975, končalo skoraj pet stoletij portugalske kolonizacije. Leto kasneje je bila prestolnica preimenovana iz Lourenco Marques v Maputo in tako posvečena tistim, ki so se borili za neodvisnost. Vendar pa z neodvisnostjo v državi še ni zavladal mir. Sledila je namreč 16 let trajajoča in uničujoča državljanska vojna, ki se je končala leta 1992. Danes Mozambik svojim turistom ponosno razkazuje osupljive plaže, čarobne otoke in divje safarije. Od vsega pa je najbolj prepoznavno gostoljubje domačinov, kar je leta 1498 omenil že Vasco da Gama, ki je Mozambik poimenoval »Dežela dobrih ljudi«.
Misijon
Misijon se imenuje »Maria Auxiliadora« po zavetnici Mariji Pomočnici. Vodijo ga sestre HMP – salezijanke.
Nahaja se v kraju Namaacha, ki je od glavnega mesta Maputo oddaljen 80 km. Leži tik ob meji z Južnoafriško republiko in kraljevino Svaziland, na planoti, 800 m nad morjem.
V kompleksu je šola s 1500 učenci, vrtec, ki ga obiskuje 200 otrok ter internat, kjer v času šolanja stanuje 100 deklic. Večina je iz revnih, razbitih ali problematičnih družin, ki deklicam ne morejo omogočiti šolanja. Na vrtu, ki obdaja stavbe, pridelujejo sadje in zelenjavo, redijo pa tudi piščance, race, prašiče in nekaj kokoši. Večino porabijo za prehrano, nekaj pa tudi prodajo.
Imajo svojo pekarno, kruh prodajajo doma, 2x tedensko pa tudi v Maputu.
Sestre skrbijo za versko vzgojo, poučujejo verouk in prirejajo oratorije.
Šolstvo
V Mozambiku obstajajo javne in zasebne šole. V javnih šolah poučujejo v portugalščini, angleščina pa je obvezni predmet od šestega razreda dalje.
Šolski sistem v Mozambiku:
Predšolska vzgoja – za otroke mlajše od 6 let
Osnovna šola, 1. stopnja (EP1) – traja 5 let: od 1. do 5. razreda (od 6 let naprej)
Osnovna šola, 2. stopnja (EP2) – -traja 2 leti: 6. in 7. razred
Srednja šola, 1. del – traja 3 leta: od 8. do 10. razreda
Srednja šola, 2. del – traja 2 leti: 11. in 12. razred
Visokošolska izobrazba (univerza, strokovna izobrazba …) – od dva do 5+ let
Osnovna šola naj bi bila brezplačna in obvezna za vse Mozambičane. Vendar pa običajno obstaja še veliko dodatnih stroškov, ki so povezani z vpisninami, nakupom knjig, uniform, itd. To pomeni breme za številne družine in zato otrok ne vpišejo v šolo.
Malo več kot 50 % otrok obiskuje šolo. Večina otrok, ki ne obiskuje šole, je iz revnih podeželskih družin. Skoraj polovica učiteljev v Mozambiku pa nima primerne izobrazbe. Število deklet v šolah se povečuje, povečuje se tudi stopnja tistih, ki šolanje uspešno dokončajo, a je ta še vedno nizka.
V Mozambiku obstaja ogromno zasebnih šol, ki pa se razlikujejo glede na to, katere predmete ponujajo, kakšna je njihova kakovost izobraževanja, kakšni so stroški šolnine in v katerem jeziku učijo. Zasebne šole so po vsej državi, največ pa jih je v mestih Maputo in Beira.
Na splošno ljudje svoje otroke raje pošljejo v zasebne šole, če si to le lahko privoščijo, saj so tu manjši razredi, več usposobljenih učiteljev in boljši viri za poučevanje.
Osnovna šola, ki jo vodijo sestre Salezijanke (HMP), se imenuje »Escola comunitaria Maria Auxiliadora« de Namaacha (Šola skupnosti Marije Pomočnice, Namaaša). Je zasebna šola. Osnovno šolanje traja 12 let. Ko otrok zaključi to šolanje, se odloči za nadaljnje šolanje v smeri poklica, ki ga veseli. Vendar je težko za tiste, ki nimajo sredstev za plačilo, saj nobena organizacija ne podpira nadaljnjega študija, ampak samo osnovno.
Tu otrok vstopi v 1. razred, ko dopolni 5 let, lahko tudi pozneje. Če napreduje vsako leto, zaključi šolanje, ko dopolni 17 ali 18 let, odvisno od vstopa v šolo. Šolsko leto je razdeljeno na trimesečja, začne se konec januarja ali začetek februarja, konča pa konec novembra. Tisti razredi, ki nimajo končnih izpitov, zaključijo malo prej. Počitnice imajo trikrat – en teden konec aprila, 2 tedna v avgustu ter glavne počitnice v decembru in januarju, ki trajajo 2 meseca.
Ocene imajo od 0 do 20, pod 10 so negativne, nad 10 so pozitivne. Učitelji ocenjujejo zelo milo, včasih tudi »pogledajo skozi prste«, pouk pa je zelo težaven, saj je v enem razredu veliko otrok – tudi do 50. Pouk poteka v 2. izmenah, od 1. do 5. razreda je dopoldne, od 6. do 12. razreda pa popoldne. Pred začetkom pouka imajo vsak dan zbor, pozdrav, pojejo državno himno in himno šole.
Botrstvo
Sestre v Mozambiku želijo otrokom njihove osnovne šole Maria Auxiliadora omogočiti, da bodo deležni šolanja. V projekt botrstva sprejmejo tiste otroke, katerih starši ali skrbniki ne morejo plačati stroškov šolanja zaradi zelo nizkih dohodkov, velikega števila otrok v družini ali katerega drugega razloga. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da se vključimo v projekt botrstva in finančno podpiramo te otroke. Vsa sredstva, ki jih boste nakazali otroku v Mozambik, bodo namenjena šolanju in otrokovemu vzdrževanju. Darovi v višini 15,00 EUR mesečno, oziroma 180,00 EUR letno, bodo zadostovali za mesečne potrebe posameznega otroka: za šolnino ter nakup šolske uniforme in potrebščin.
Če boste želeli darovati več, bo šel darovani denar v splošni sklad za botrstvo otrok v Mozambiku. Iz tega sklada se bodo šolali tudi drugi otroci, ki ne bodo imeli konkretnega botra. Ni pa mogoče, da bi le posameznemu otroku dajali več denarja, saj bi s tem misijonarji med otroki delali razlike in bi tako hitro izgubili zaupanje, ki so ga dolgo gradili.