Dragi prijatelji, lep pozdrav!
Čestitke vsem skupaj za lepo uspelo Misijonsko nedeljo in misijonski mesec oktober. Slišal sem, da je bilo praznovanje Misijonske nedelje pri Tonetu Kerinu v Brusnicah zelo lepo.
Tudi na Madagaskarju imamo skupino OPM (Papeških misijonskih družb, op.ur.), ki nam 3x na leto pošlje prevod papeževega pisma (Misijonska nedelja, otroška misijonska akcija v decembru in nedelja dobrega pastirja), zraven pa so predlogi za bogoslužje v misijonskem mesecu, tri pričevanja posvečenih in laikov in poročilo o zbrani nabirki na Misijonsko nedeljo lani.
Ta teden po Misijonski nedelji sem doma in pri jutranjih mašah berem papeževo pismo. Večkrat ga uporabim tudi na raznih duhovnih obnovah in srečanjih. Danes, ko je četrtek, je prišel na vrsto ravno odlomek o Evharistiji. Spomnil pa sem se tudi, da je na mojem misijonskem križu vgraviran datum 24. 10. 1999. Ta misijonski križ je daroval takratni nadškof kardinal Franc Rode, ki je prisluhnil moji prošnji in me poslal v misijone. Na praznovanju Misijonske nedelje v Črnomlju pa mi ga je izročil pomožni škof Jožef Kvas. Je kar velik in težak, zato si ga zelo redko obesim okrog vratu, večinoma visi na steni v moji sobi. Danes, ob 25. obletnici, pa sem si ga nadel za jutranjo sveto mašo. Pri jutranjih delavniških mašah se vsak dan zbere kakih 50 ljudi in danes sem jim pokazal ta križ in jih spomnil na mojo srebrno obletnico. Povabil sem jih, da se zahvalimo Bogu in ga prosimo za nove duhovniške poklice. Ko je pred 50 leti Janez Puhan prišel v Manambondro, je imel na skrbi dve cerkveni skupnosti. Poleg Manambondra še skupnost Sandravinaniju, ki letos ni pozabila na svoj zlati jubilej. Na praznik sv. Vincencija Pavelskega smo imeli tam zelo slovesno tridnevno praznovanje z veliko krsti, prvim obhajilom in poroko. No, zdaj po 50 letih imamo na področju misijona Manambondro 19 cerkva, ki imajo vsaka po dva katehista, v krstni knjigi smo prišli do številke 6705, duhovnik pa je še vedno en sam. Misijonski križ je torej vedno težji …
Misijonska nedelja 2024 v Manambondro:
V Manambondro je navada, da gredo na Misijonsko nedeljo katehisti v misijone na druge podružnice, kakor jim pač določi žreb. Jaz pa sem v pripravljenosti iti tja, kjer kakšen katehist ne bi mogel zaradi bolezni ali smrti v družini. Tako sem v nedeljo zjutraj izvedel, da katehist iz Isahare ni prišel v Sarilasy. Ko pridem torej tja z ministranti, pa najdemo cerkev ob 9h dopoldne še zaklenjeno. Pridejo tri ženske in povedo, da so se že prejšnjo nedeljo verniki zmenili, da gredo na obisk enega bolnika, katoličana, ki ga že 10 let ni bilo v cerkev in bodo kar tam pri njem imeli nedeljsko bogoslužje. Po uri in pol hoje po žgočem soncu smo tudi mi prišli tja, kjer nas je gospodar veselo sprejel. Molili smo za njegovo zdravje, pa tudi, da bi z ženo uredila cerkveno poroko in začela spet živeti po veri. Kar precej ljudi je še prosilo za spoved, da smo končno nato le lahko pričeli s sveto mašo pod drevesom apalija.
Apaly je simbol rešitve v času lakote. Letos klinčki niso obrodili, ljudje so lačni, večina jih kuha nezrele sadeže apalija in to jedo vsak dan: sambaik-apaly. Že ko omeniš maniok, se jim pocedijo sline, čeprav maniok v primerjavi z rižem velja za drugorazredno hrano …
No in papež nam v teh razmerah govori o gostiji … O gostiji, ki nam jo pripravlja nebeški Oče in na katero smo vsi povabljeni … Sam sem to bogoslužje Misijonske nedelje globoko doživel in z veseljem in upanjem smo se okoli 2h popoldne poslovili. Ko takole hodim iz nedelje v nedeljo po naših podružnicah in obiskujem oddaljene vernike, sem Bogu hvaležen za teh 25 let, prihodnost pa popolnoma izročam v Njegove roke. Prav ste napisali v Misijonska obzorja, kot berem, da sem novembra 1999 odšel v misijone. Pridružil sem se Roku Gajšku, ki je imel 6. novembra že rezerviran let iz Pariza za Madagaskar. Na letališču sta naju pričakala Pedro Opeka in Janez Krmelj s prijatelji. In smo šli na pot …
Lep misijonski pozdrav!