<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!-- generator="Joomla! - Open Source Content Management" -->
<?xml-stylesheet href="/media/system/css/modal.css" type="text/css"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom"  xml:lang="sl-si">
	<title type="text">ZANIMIVOSTI</title>
	<subtitle type="text">Pojdite ...</subtitle>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si"/>
	<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo</id>
	<updated>2026-03-07T11:24:59+00:00</updated>
	<generator uri="http://joomla.org" version="2.5">Joomla! - Open Source Content Management</generator>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo?format=feed&amp;type=atom"/>
	<entry>
		<title>Endemične rastlinske in živalske vrste</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/endemicne-zivali-in-rastline"/>
		<published>2013-01-22T12:29:03+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T12:29:03+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/endemicne-zivali-in-rastline</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot; align=&quot;left&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-size: 12pt; font-family: andale mono,times;&quot;&gt;Madagaskar je svojevrsten geografski in zgodovinski paradoks. Čeprav je le malo oddaljen od afriške celine, se ljudje identificirajo kot del indonezijskega arhipelaga.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot; align=&quot;left&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-size: 12pt; font-family: andale mono,times;&quot;&gt;Madagaskar je svojevrsten geografski in zgodovinski paradoks. Čeprav je le malo oddaljen od afriške celine, se ljudje identificirajo kot del indonezijskega arhipelaga.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Kako so Portugalci odkrivali Madagaskar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/portugalsko-odkrivanje-otoka"/>
		<published>2013-01-22T12:28:29+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T12:28:29+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/portugalsko-odkrivanje-otoka</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;»Jeana Rodrigesa Pereira, enega izmed kapitanov flote Tristana da Cunha, je med nevihto, kakor že dva pred njim, ločilo od ostalih. Pristal je pri ustju Matitanane na vzhodni obali Madagaskarja, kjer je dobil informacije o bogastvu dežele. Ugrabil je dva domorodca, ki sta imela na roki srebrne zapestnice ter jih odvedel v Mozambik.&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;»Jeana Rodrigesa Pereira, enega izmed kapitanov flote Tristana da Cunha, je med nevihto, kakor že dva pred njim, ločilo od ostalih. Pristal je pri ustju Matitanane na vzhodni obali Madagaskarja, kjer je dobil informacije o bogastvu dežele. Ugrabil je dva domorodca, ki sta imela na roki srebrne zapestnice ter jih odvedel v Mozambik.&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Lovljenje sužnjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/lovljenje-suznjev"/>
		<published>2013-01-22T12:27:52+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T12:27:52+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/lovljenje-suznjev</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;div style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Trgovci včasih posodijo majhne vsote denarja postavnemu človeku. Ob času vračila ga dvakrat vprašajo za denar in če ga ne more takoj vrniti, vzamejo njega samega za plačilo, ga vklenejo ter stlačijo s stoterimi drugimi v tamkajšnjo skladišče, dokler se ne pokaže prilika, da ga naložijo na ladjo.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;div style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Trgovci včasih posodijo majhne vsote denarja postavnemu človeku. Ob času vračila ga dvakrat vprašajo za denar in če ga ne more takoj vrniti, vzamejo njega samega za plačilo, ga vklenejo ter stlačijo s stoterimi drugimi v tamkajšnjo skladišče, dokler se ne pokaže prilika, da ga naložijo na ladjo.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Malgaški pregovori</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/malgaski-pregovori"/>
		<published>2013-01-22T12:27:14+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T12:27:14+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/malgaski-pregovori</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;&quot;Tisti, ki ima zaprte oči trdi, da ni Boga.&quot;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog gleda z visokega, pa vendar vidi to, kar je skrito.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Ne misli, da se lahko skriješ v osamljeni dolini, kajti Bog je vedno nad tvojo glavo.«&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog ne mara slabega.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bolje se je pregrešiti proti ljudem, kakor proti Bogu.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog ni Bog samo enega!«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;&quot;Tisti, ki ima zaprte oči trdi, da ni Boga.&quot;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog gleda z visokega, pa vendar vidi to, kar je skrito.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Ne misli, da se lahko skriješ v osamljeni dolini, kajti Bog je vedno nad tvojo glavo.«&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog ne mara slabega.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bolje se je pregrešiti proti ljudem, kakor proti Bogu.«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;»Bog ni Bog samo enega!«&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Poklon kraljici in antešaški kralj</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/poklon-kraljici-in-antesaski-kralj"/>
		<published>2013-01-22T10:16:44+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T10:16:44+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/poklon-kraljici-in-antesaski-kralj</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-indent: 27pt; line-height: 150%; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-size: 12pt; font-family: andale mono,times;&quot;&gt;Po smrti (uboju) kralja Radama II. je postala kraljica njegova vdova Rasoherina (vladala od 1863 – 1868). Takoj po prevzemu oblasti je poslala odposlance do daljnih vojaških postojank po otoku in odposlanci različnih plemen so morali priti v Antananarivo, da bi izkazali kraljici čast in obnovili prisego fevdne dolžnosti.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;text-indent: 27pt; line-height: 150%; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-size: 12pt; font-family: andale mono,times;&quot;&gt;Po smrti (uboju) kralja Radama II. je postala kraljica njegova vdova Rasoherina (vladala od 1863 – 1868). Takoj po prevzemu oblasti je poslala odposlance do daljnih vojaških postojank po otoku in odposlanci različnih plemen so morali priti v Antananarivo, da bi izkazali kraljici čast in obnovili prisego fevdne dolžnosti.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Tabu psa in oče Carme</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/tabu-psa-in-oce-carme"/>
		<published>2013-01-22T10:15:06+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T10:15:06+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/tabu-psa-in-oce-carme</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin: 0cm 2.15pt 0.0001pt 0cm; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;Poglejmo zgodbo o tabuju psa še nekoliko drugače. To ni samo zgodba o tabujih, temveč je tudi zgodba o pogumu in o pristni ljubezni. Poglejmo.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;margin: 0cm 2.15pt 0.0001pt 0cm; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;V Vohipeno, ki je center plemena Antemoro, je deloval duhovnik lazarist Vincent Carme (rojen v Elvange (Moselle) v Franciji 1931). Med Antemori je opravljal svoje misijonsko poslanstvo ter po dolgem in počez prehodil »brus« - podeželje, kjer se je posvečal ljudem v malih krščanskih občestvih. &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin: 0cm 2.15pt 0.0001pt 0cm; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;Poglejmo zgodbo o tabuju psa še nekoliko drugače. To ni samo zgodba o tabujih, temveč je tudi zgodba o pogumu in o pristni ljubezni. Poglejmo.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;margin: 0cm 2.15pt 0.0001pt 0cm; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #000000; font-family: andale mono,times; font-size: 12pt;&quot;&gt;V Vohipeno, ki je center plemena Antemoro, je deloval duhovnik lazarist Vincent Carme (rojen v Elvange (Moselle) v Franciji 1931). Med Antemori je opravljal svoje misijonsko poslanstvo ter po dolgem in počez prehodil »brus« - podeželje, kjer se je posvečal ljudem v malih krščanskih občestvih. &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Tabu psa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/tabu-psa"/>
		<published>2013-01-22T10:14:20+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T10:14:20+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/tabu-psa</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-indent: 27pt; line-height: 150%; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;Čeprav je tabu psa v takšni ali drugačni obliki razširjen po vsem Madagaskarju, ima še posebej izrazite oblike v priobalnem pasu na jugovzhodu med Antemurci in okoliškimi plemeni.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;Pes je v določenem pomenu prekleto bitje in predstavlja tabu, ki nosi s seboj več pomenov. Pse sicer ljudje lahko redijo in jih uporabljajo za čuvaje hiš pred vlomilci ali v večernih urah pred čarovniškimi zastrupljevalci ter za spremljevalce ljudi na lovu, ko iščejo ježe … &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-indent: 27pt; line-height: 150%; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;Čeprav je tabu psa v takšni ali drugačni obliki razširjen po vsem Madagaskarju, ima še posebej izrazite oblike v priobalnem pasu na jugovzhodu med Antemurci in okoliškimi plemeni.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12pt; font-family: andale mono,times; color: #000000;&quot;&gt;Pes je v določenem pomenu prekleto bitje in predstavlja tabu, ki nosi s seboj več pomenov. Pse sicer ljudje lahko redijo in jih uporabljajo za čuvaje hiš pred vlomilci ali v večernih urah pred čarovniškimi zastrupljevalci ter za spremljevalce ljudi na lovu, ko iščejo ježe … &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>Lakota in problem požigalstva</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/lakota-in-pozigalstvo"/>
		<published>2013-01-22T10:13:34+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T10:13:34+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/lakota-in-pozigalstvo</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-right: 2.15pt; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;Uničevanje deževnega gozda in erozija zemlje je gotovo zelo hud problem na celem Madagaskarju. Požiganje gozda je že zelo star način pridobivanja zemlje, vendar do sedaj ni bil tako intenziven. Glavni razlog pospešenega izsekavanja gozda lahko iščemo predvsem v močnem porastu prebivalstva.Tu pa tiči tudi eden izmed razlogov za pojav lakote.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-right: 2.15pt; text-indent: 27pt; text-align: left;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;Uničevanje deževnega gozda in erozija zemlje je gotovo zelo hud problem na celem Madagaskarju. Požiganje gozda je že zelo star način pridobivanja zemlje, vendar do sedaj ni bil tako intenziven. Glavni razlog pospešenega izsekavanja gozda lahko iščemo predvsem v močnem porastu prebivalstva.Tu pa tiči tudi eden izmed razlogov za pojav lakote.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
	<entry>
		<title>O Malgaših</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/o-malgasih"/>
		<published>2013-01-22T10:12:45+00:00</published>
		<updated>2013-01-22T10:12:45+00:00</updated>
		<id>https://madagaskar.rkc.si/index.php/zanimivo/o-malgasih</id>
		<author>
			<name>Matija</name>
			<email>matija.nared@missio.si</email>
		</author>
		<summary type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-align: justify; line-height: 150%;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;&quot;Malgaš (…) je popoln gospodar samega sebe. Njegova svoboda nima kontrole ali omejitev: gre, kamor se mu zljubi, dela, kakor si izbere in na način, ki mu je ljub. Le to omejitev ima, da ne rani ali omejuje drugega sovrstnika.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-align: justify; line-height: 150%;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;V malgaško glavo nikoli ne stopi misel, da bi nadzoroval misli ali dela drugih. Vsak posameznik ima svoj način življenja in njegov sosed ga nikoli ne moti pri tem, še pomisli ne na to. Pri tem spoštovanju so ti otočani mnogo modrejši kakor Evropejci, ki imajo brezsrčno noro željo, da bi vsi ljudje na svetu pritrjevali njihovim navadam, mnenjem in celo predsodkom.&quot; (Alexis Rochon)&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">&lt;div class=&quot;feed-description&quot;&gt;&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-align: justify; line-height: 150%;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;&quot;Malgaš (…) je popoln gospodar samega sebe. Njegova svoboda nima kontrole ali omejitev: gre, kamor se mu zljubi, dela, kakor si izbere in na način, ki mu je ljub. Le to omejitev ima, da ne rani ali omejuje drugega sovrstnika.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p style=&quot;margin-left: 0cm; text-align: justify; line-height: 150%;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-family: andale mono,times; font-size: 12pt; color: #000000;&quot;&gt;V malgaško glavo nikoli ne stopi misel, da bi nadzoroval misli ali dela drugih. Vsak posameznik ima svoj način življenja in njegov sosed ga nikoli ne moti pri tem, še pomisli ne na to. Pri tem spoštovanju so ti otočani mnogo modrejši kakor Evropejci, ki imajo brezsrčno noro željo, da bi vsi ljudje na svetu pritrjevali njihovim navadam, mnenjem in celo predsodkom.&quot; (Alexis Rochon)&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;&lt;/div&gt;</content>
		<category term="zanimivosti" />
	</entry>
</feed>
