Madagaskar je svojevrsten geografski in zgodovinski paradoks. Čeprav je le malo oddaljen od afriške celine, se ljudje identificirajo kot del indonezijskega arhipelaga.

»Jeana Rodrigesa Pereira, enega izmed kapitanov flote Tristana da Cunha, je med nevihto, kakor že dva pred njim, ločilo od ostalih. Pristal je pri ustju Matitanane na vzhodni obali Madagaskarja, kjer je dobil informacije o bogastvu dežele. Ugrabil je dva domorodca, ki sta imela na roki srebrne zapestnice ter jih odvedel v Mozambik. 

"Tisti, ki ima zaprte oči trdi, da ni Boga."

»Bog gleda z visokega, pa vendar vidi to, kar je skrito.«

»Ne misli, da se lahko skriješ v osamljeni dolini, kajti Bog je vedno nad tvojo glavo.« 

»Bog ne mara slabega.«

»Bolje se je pregrešiti proti ljudem, kakor proti Bogu.«

»Bog ni Bog samo enega!«

Po smrti (uboju) kralja Radama II. je postala kraljica njegova vdova Rasoherina (vladala od 1863 – 1868). Takoj po prevzemu oblasti je poslala odposlance do daljnih vojaških postojank po otoku in odposlanci različnih plemen so morali priti v Antananarivo, da bi izkazali kraljici čast in obnovili prisego fevdne dolžnosti.

Poglejmo zgodbo o tabuju psa še nekoliko drugače. To ni samo zgodba o tabujih, temveč je tudi zgodba o pogumu in o pristni ljubezni. Poglejmo.

V Vohipeno, ki je center plemena Antemoro, je deloval duhovnik lazarist Vincent Carme (rojen v Elvange (Moselle) v Franciji 1931). Med Antemori je opravljal svoje misijonsko poslanstvo ter po dolgem in počez prehodil »brus« - podeželje, kjer se je posvečal ljudem v malih krščanskih občestvih.

Čeprav je tabu psa v takšni ali drugačni obliki razširjen po vsem Madagaskarju, ima še posebej izrazite oblike v priobalnem pasu na jugovzhodu med Antemurci in okoliškimi plemeni.

Pes je v določenem pomenu prekleto bitje in predstavlja tabu, ki nosi s seboj več pomenov. Pse sicer ljudje lahko redijo in jih uporabljajo za čuvaje hiš pred vlomilci ali v večernih urah pred čarovniškimi zastrupljevalci ter za spremljevalce ljudi na lovu, ko iščejo ježe …

Uničevanje deževnega gozda in erozija zemlje je gotovo zelo hud problem na celem Madagaskarju. Požiganje gozda je že zelo star način pridobivanja zemlje, vendar do sedaj ni bil tako intenziven. Glavni razlog pospešenega izsekavanja gozda lahko iščemo predvsem v močnem porastu prebivalstva.Tu pa tiči tudi eden izmed razlogov za pojav lakote.

"Malgaš (…) je popoln gospodar samega sebe. Njegova svoboda nima kontrole ali omejitev: gre, kamor se mu zljubi, dela, kakor si izbere in na način, ki mu je ljub. Le to omejitev ima, da ne rani ali omejuje drugega sovrstnika.

V malgaško glavo nikoli ne stopi misel, da bi nadzoroval misli ali dela drugih. Vsak posameznik ima svoj način življenja in njegov sosed ga nikoli ne moti pri tem, še pomisli ne na to. Pri tem spoštovanju so ti otočani mnogo modrejši kakor Evropejci, ki imajo brezsrčno noro željo, da bi vsi ljudje na svetu pritrjevali njihovim navadam, mnenjem in celo predsodkom." (Alexis Rochon)