Po poletnem oddihu, smo se člani skupine SLED, v soboto, 14. 10., spet srečali v Misijonskem središču. Pridružila sta se nam tudi dva nova člana. Bogu smo zares hvaležni, da Bog še kliče in krepi željo po misijonskem poslanstvu.
Tokrat je bil naš gost p. Mari Osredkar, ki je sicer predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in medverski dialog na Teološki fakulteti. Tema našega sobotnega srečanja so bila svetovna verstva. Predstavil nam je razlike med različnimi verstvi in kako kot misijonarji pristopamo do tistih, ki imajo drugačno vero od naše.
Srečanje smo začeli z molitvijo hvalnic. Nato pa je p. Mari začel s temo. Izpostavil nam je, da v misijonih brez različnih verstev ne gre in se je pomembno soočiti s to situacijo. Bistvo misijonskega dela je, da s svojim življenjem oznanjamo Evangelij, da pričujemo v skladu s katoliškim naukom, ker nas Cerkev pošilja. Smo misijonarji Katoliške Cerkve in moramo to upoštevati. A ne smemo pozabiti na sodelovanje z ostalimi verami – kot katoličani, kot Katoliška Cerkev. Na srce nam je položil, naj spoštujemo vsakega človeka in s tem tisto, kar je njemu sveto. K temu nas vabi Evangelij. Pomembno je, da krepimo medreligijski dialog, da delujemo ekumensko. Ampak da smo trdno zasidrani v tem in trdno prepričani, da je Jezus Kristus naš Odrešenik, naša Pot, naša Resnica in naše Življenje. A da to velja za vsakega posameznika. Da je zame Jezus Odrešenik. Da ne prepričujemo ostalih, ki so druge vere, ampak jih spoštujemo in sprejemamo. Pri misijonskem delu je zelo pomembno globoko prepričanje, ne da smo naučeni. Povedal nam je tudi, da je treba spoštovati nauk drugih, mi pa moramo vedeti in verjeti, da je naša resnica Kristus. Nauk Cerkve je, da krepimo bratski odnos z drugače verujočimi. Naloga vsakega misijonarja je pričevanje. Naš odnos do drugače mislečih in verujočih je pomemben. Mi pričujemo, ne prepričujemo. To, da se bo potem kdo odločil, da bo živel krščanstvo, da se bo dal krstiti, je Božji dar. To, kar mi živimo, je evangelij. Če se nekdo trudi delati dobro, je Kristusov, dela tako, kakor Kristus uči. Tudi, če se oseba tega ne zaveda. Gremo zato, da oznanimo evangelij. Ker nas to On uči. Evangelij nam pravi: »oznanite evangelij vsemu stvarstvu«. Zato smo kristjani poslani v misijone. In tudi tu doma se ne smemo bati, ne sme nas biti sram povedati, kdo smo in kako živimo. Pomembno je tudi, da se javno postavimo za svojo vero. Izhodišče vsega je, da sprejmemo vsakogar kot brata in sestro, točno takega kakršnega nas je Bog ustvaril. Pri oznanjevanju je pomembno, da kot katoličani zagovarjamo svoja stališča, svoje vrednote, ampak se ne borimo proti tistim, ki tega, kar mi zagovarjamo, ne zagovarjajo, ampak da z našim zgledom vzgajamo.
Poleg osrednje teme pa smo imeli priložnost tudi poklepetati med seboj po dolgem času in se podružiti. Na koncu nam je Janko predstavil še izkušnjo misijonskega delovnega tabora v Braziliji pri salezijanki s. Metki Kastelic, kamor se je odpravil letos poleti skupaj s še 10 prostovoljci. Zares je bilo zanimivo in lepo videti slike te čudovite izkušnje. Prebral pa nam je tudi pismo nove laiške misijonarke Ivane Žigon, bivše članice skupine SLED, ki se je letos poleti odpravila za eno leto v Mozambik. Lepo je bilo slišati njen odziv in njeno doživljanje. Res je bilo ganljivo poslušati. Iz pisma je kar žarelo neko pristno veselje in sreča, predvsem pa hvaležnost. Bogu hvala za našo Ivano in seveda tudi za vse naše misijonarje! In hkrati je tudi spodbuda vsem nam, da odgovorimo temu klicu in gremo oznanit evangelij.
Aja Ana Jelaska