Ena od ustanoviteljic papeških misijonskih družb – častitljiva Pauline Jaricot – bo 22. maja v Lyonu v Franciji razglašena za blaženo.
Pauline Jaricot je bila izjemna mlada laikinja z izjemno vero. S svojo odločnostjo in trdnim prepričanjem je ustanovila Združenje za širjenje vere (APF). Pauline je verjela, da če vsi damo nekaj malega in skupaj molimo, lahko Božjo ljubezen delimo po vsem svetu. Oglejte si film, spodaj pa preberite več o njenem življenju.
Pauline se je rodila leta 1799 v premožni družini v Lyonu. Sredi pretresov francoske revolucije so ji starši dali ljubečo vzgojo in živo vero. Pauline je navdahnila vera njenih staršev in njuna dejanja ljubezni, ki jim je bila priča.
V svojih najstniških letih je Pauline zrasla v lepo in spogledljivo mlado žensko. Ker je bila njena družina premožna, se je začelo življenje v visoki družbi in družbenem vrtincu. Zaljubila se je celo v mladeniča, ki ga je spoznala na družinskih počitnicah.
Toda potem se je Paulinino življenje za vedno spremenilo. Zaradi hudega padca je imela poškodbe živcev, kar je vplivalo na njeno gibanje in govor. V času okrevanja sta umrla njen starejši brat in mati. Pauline se je zaprla pred svetom in njeno zdravje se je slabšalo.Domači duhovnik jo je začel obiskovati in z njegovo pomočjo se je Paulinina vera ponovno okrepila. Ob njegovem spremljanju se je obnovila njena ljubezen do Boga in zakramentov. Počasi se je njeno stanje, za katero zdaj domnevajo, da je bila Sydenhamova horea, izboljševalo. Takoj ko je lahko varno hodila, je prosila za spremstvo v svetišče Fourvière, kjer se je za vedno zavezala Mariji.
Pauline je začela spreminjati svoje življenje. Začela je skrbeti za ljudi, ki živijo v revščini. Vsak dan je delala z revnimi ljudmi, vsak dan je hodila v bolnišnico, da bi oskrbela in spremljala umirajoče. Mladi delavci iz mestnih tovarn svile so bili deležni Paulininega zanimanja in časa – z njimi je imela srečanja in ure katekizma. Pauline je postajala vse bolj vdana Bogu. Imela je nalogo prinesti svetlobo in upanje v temne in zahtevne situacije.
Medtem je Pauline skupaj z bratom Phileasom, ki je študiral v semenišču, začela pomagati misijonarjem tudi v tujini. Pri svojih 19 letih se je odločila, da jih bo podprla z molitvijo in materialno pomočjo. Pauline je med očetovimi zaposlenimi poiskala podpornike, ki so se nato srečevali v majhnih skupinah, da bi darovali denar, molili in izmenjali novice o ‘misijonih’. Prispevki so bili namenjeni za pomoč zapuščenim otrokom na Kitajskem. Vse skupaj je raslo in priključile so se tudi druge skupine, da bi pomagale misijonom. To je sčasoma (leta 1822) privedlo do ustanovitve Družbe za širjenje vere. Nato se je razširila po vsem svetu.
Leta 1826 je Pauline ustanovila zvezo Živega rožnega venca. Skupine po 15 ljudi so vsak dan molile rožni venec, vsak od te skupine je dnevno molil samo določeno desetko. Danes je po vsem svetu okoli 11 milijonov podpornikov Živega rožnega venca. Tudi v okviru Misijonskega središča Slovenije organiziramo molitev za misijone – Misijonska molitvena zveza, kjer vsak dan molimo za misijonarje na posameznem kontinentu.
Okoli tridesetega leta je Pauline utrpela več osebnih stisk. Izgubila je brata Phileasa in sestro Laurette ter nato še sama doživela srčni napad. Skozi vse to se je zatekla v molitev. Čeprav se je morala umakniti iz nekaterih svojih dobrodelnih del, je ustanovila skupnost mladih laikov, predanih molitvi. Poimenovala jih je Marijine hčere. V Lyonu je kupila hišo, kjer so lahko živeli in molili skupaj, imenovala jo je Lorettova hiša. Le ta še vedno stoji in zdaj sprejema romarje in obiskovalce z vsega sveta.
Paulinino zdravje se je še naprej slabšalo. Čeprav je bila zelo bolna, je Pauline leta 1835 odpotovala v Rim. Tam se je srečala s papežem Gregorjem XVI. Ta posebna gesta je pokazala, da Sveti sedež globoko ceni delo Pauline Jaricot. Toda Pauline je bila resno bolna. Komaj se je premikala in ni pričakovala, da se bo vrnila domov iz Italije.
Po dveh mesecih življenja v Rimu je Pauline uspelo odpotovati iz Rima v svetišče svete Filomene v Mugnanu, kjer je iskala njeno priprošnjo. Po čudežu se je Pauline med evharističnim češčenjem začela premikati in skočila s stola. V Lyon se je vrnila ozdravljena in dala zgraditi kapelo v čast sveti Filomeni.
V Lyonu je Pauline želela pomagati delavcem, ki živijo v groznih razmerah in revščini. Leta 1845 je ustanovila novo tovarno, imenovano Gospa angelov, ki je izdelovala pobožne predmete in sakralno umetnost ter zagotavljala dobre življenjske in delovne pogoje. Žal jo je njen poslovni vodja ogoljufal in podjetje je propadlo. Mnogi so poskušali diskreditirati Pauline. Finančno in družbeno je propadla, a Pauline je ostala trdna v svoji veri, dokler ni mirno umrla 9. januarja 1862.
Čeprav je Pauline umrla v finančni stiski, so njene misijonske družbe rasle in zasijale po vsem svetu. Škof Charles De Forbin-Janson iz Nancyja je bil navdušen nad Paulininim delom in ljubeznijo do misijonov. Z njeno spodbudo je ustvaril Družbo svetega otroštva.
Leta 1922 je papež Pij XI povzdignil Družbo za Širjenje vere na status papeške družbe in njen sedež prenesel v Rim. Misijonsko središče Slovenije te misijonske papeške družbe predstavlja v Sloveniji. Iz Paulininih temeljev tako tudi MSS gradi živahno misijonsko družino po vsem svetu.