V nedeljo 25.10.2015 je bilo v župniji Preserje pod Krimom slovesno in veselo.
V cerkvi sv. Vida je pri sv. maši laiška misijonarka Monika Švigelj iz rok pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja prejela misijonski križ. Odpotovala je v daljno Kambodžo, na misijon s. Ljudmile Anžič, kjer bo na tamkajšnji šoli poučevala angleški jezik.
In kdo je Monika Švigelj?
Bog je uslišal molitve in prošnje njenih staršev in neokatehumenske skupnosti in tako se je 12. septembra 1991 mami Silvi, očetu Avguštinu, ter bratoma Gregorju in Matjažu pridružila še Monika. Po dveh letih in pol se je družini pridružila še sestrica Patricija.
Po besedah njenih staršev je Monika že zelo zgodaj pokazala, da bo radovedna in igriva in da jo bo zanimalo veliko stvari. Že kot majhna deklica je bila vedno pripravljena komurkoli pomagati. Kot srednješolka je vedno bolj jasno spoznavala krivice, ki se dogajajo v svetu. To jo je zelo žalostilo, še posebej, ko so krivice doživljali otroci v Afriki, na Daljnem vzhodu, pa tudi drugod po svetu. Otroci so tisti, ki so najbolj ranljivi in ki vsako pomanjkanje čutijo prvi, je govorila.
Zato se je leta 2012 odločila, da gre v misijone. Začela je obiskovati skupino Sled, kjer se bodoči laiški misijonarji pripravljajo na svoje poslanstvo. V skupini Sled smo Moniko spoznali kot ljubeznivo, nesebično, prisrčno dekle, ki ji tako kot njenim staršem veliko pomenijo krščanske vrednote in načela. Spoznali smo jo kot človeka, ki se ne meni za nepomembne in minljive stvari. Moniki je bila velika vzornica mati Terezija in vedno je imela v mislih njeno priporočilo – namreč, da naj povsod širimo ljubezen in naj od nas ljudje vedno odidejo srečnejši kot so prišli. Tem priporočilom je Monika zvesto sledila.
Od njene odločitve za misijone je iskala možnosti, da bi se v praksi preizkusila v dobrodelnosti, zato je za en mesec odpotovala v Bolgarijo in številčni družini pomagala kot varuška. Letos spomladi se je skupaj s prijateljico odpravila v Etiopijo, kjer sta na osnovni šoli poučevali angleščino in pomagali pri razdeljevanju hrane. No, v letošnjem mesecu avgustu pa je končno dočakala povabilo, ki je prišlo iz Kambodže. V glavnem mestu bo na šoli, ki so jo ustanovile sestre HMP – salezijanke, poučevala angleščino, strojepisje, računalništvo in če bo potreba, bo tudi kuhala. Šolo obiskujejo dekleta, ki so sirote in mnoge med njimi so bile zlorabljene in prepuščene cesti. V popoldanskem času bo dodatno pomagala deklicam, ki imajo tudi druge učne težave. Sestre bodo denar, ki bi bil namenjen za plačo učitelja, tako lahko namenile za druge nujne potrebe.
Kot kaže, bo Monika, sicer v malo drugačni vlogi, še naprej ostala povezana s šolo. V nedeljo smo bili vsi zelo veseli, ko nam je povedala, da je teden dni pred odhodom v Kambodžo diplomirala na Visoki šoli za ekonomijo. Monika je torej študijsko v »dobri formi« in verjamemo, da bo svoje znanje na najbolj prisrčen in prijeten način lahko posredovala dekletom, ki bodo še kako vesele Monikine naklonjenosti in dobrovoljnosti. Iz srca ji želimo, da bi se ji njene želje pri plemenitem poslanstvu izpolnile.
Ob slovesu je bilo izrečenih veliko lepih želja.
Naj dodam še tisto najpomembnejšo: »Naj jo na vseh njenih poteh spremlja božji blagoslov!«
Mari Porenta
