17. februarja smo se, tako kot vsak mesec, zopet zbrali v Misijonskem središču. Tudi tokrat smo imeli zanimivo temo, in sicer osnove komunikacije. Naša tokratna gostja in predavateljica je bila laiška misijonarka gospa Katja Strajnar.
Po jutranji kavici in kratki osebni predstavitvi smo nadaljevali s programom. Najprej smo na list, na katerem je bila napisana beseda komunikacija, napisali svoje ideje in razmišljanja, kaj to sploh je, oziroma kaj si predstavljamo pod tem pojmom. Potem smo začeli pogovor in ugotovili, da nam verjetno vsem najprej pride na misel govor, pogovor, jezik, torej besedna komunikacija. To pa še zdaleč ni vse, saj največ pomeni naša neverbalna komunikacija, šele nato pa jezik. Tako je zelo pomembno, kakšna je naša drža telesa, kakšne volje smo, kakšno mimiko obraza imamo pri srečanju z drugimi ljudmi, tudi kako hodimo, sedimo in podobno. S tem se lahko približamo ljudem, če ne obvladamo njihovega jezika. Preizkusili smo se tudi v pantomimi. Izžrebali smo listek, na katerem je bilo napisano, kaj si v tem trenutku želimo, nismo pa smeli uporabiti govora. Tudi tukaj smo ugotovili, da je mimika obraza, drža telesa in prikaz, kar želimo ali potrebujemo, zelo hitro razumljiva vsem, ne glede na jezik.
Seveda je tudi jezik zelo pomemben, dobro je poznati vsaj osnove le tega, da lažje komuniciramo. Vendar smo ugotovili, da je pri tem treba paziti tudi na ton glasu in neverbalno komunikacijo. Ima pa govor (oddajanje sporočila) tudi lahko motnje, saj lahko oddano sporočilo (beseda) prejemnik razume v tistem trenutku popolnoma drugače, kot smo mi to želeli. Na to lahko vplivajo tudi navade, običaji, volja tako sogovorca kot sporočevalca. O navadah se je treba pozanimati, preden gremo v tisti kraj, da ne pride do nepotrebnih nevšečnosti oziroma šuma v komunikaciji, saj s tem lahko tudi nehote užalimo ljudi.
Nato smo si pogledali in izpolnili test temperamenta, ki je zelo priročen, saj nam pokaže naše dobre lastnosti, pa tudi kje smo mogoče bolj šibki oziroma na kaj moramo biti bolj pozorni pri komunikaciji.
Pogovarjali smo se tudi o »jaz stavkih«. Tukaj smo se naučili, da lahko namesto direktne povedi, s katero lahko hitro užalimo sogovorca, uporabimo stavek z besedo jaz. Torej izrazimo svoje počutje ob tem, kadar mislimo, da nekdo dela nekaj narobe, namesto direktnega grajanja njegovega početja.
Na koncu smo si pogledali po skupinah po dva slike iz različnih koncev sveta in skušali komentirati, kaj se na sliki dogaja. Tudi tukaj smo se strinjali, da lahko ob neznanju hitro narobe presodimo, kaj osebe delajo.
Ob tako prijetnem druženju in pogovarjanju nam je hitro tekel čas in kmalu smo se poslovili v upanju, da se še kdaj srečamo z gospo Katjo. Hvaležni smo ji, da nam je na tako preprost, hkrati pa strokoven način predstavila temo komunikacije. Vse, kar smo slišali, nam bo zelo prav prišlo tako v vsakdanjem življenju kot tudi na naših poteh v misijonih.
Hvala tudi Janku, Mateji in vsem soudeležencem za tako lepo druženje.
Rajko in Ana Špehar Vrtin