V sredo, 16. oktobra, je bila pri frančiškanih v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani misijonsko obarvana študentska sveta maša. Vodil jo je misijonar Danilo Lisjak, ki deluje v Ugandi.
Med pridigo je povedal, da četudi se njegov misijon, ki se imenuje Atede, nahaja malo južneje od delovanja Ignacija Knobleharja, le-tega vseeno razume kot neke vrste nadaljevanje Knobleharjevega misijona. Knoblehar je resnično bil misijonar v pravem pomenu besede, saj je oral ledino, na kateri so pozneje gradili Kombonijanci, z njihovim ustanoviteljem sv. Danielom Combonijem na čelu. Prišel je namreč v popolnoma neznano pokrajino, kamor še ni stopila noga belega človeka. O kakršnih koli predhodnih zametkih krščanstva ni bilo ne duha ne sluha. Danilo in ostali salezijanski duhovniki, ki zdaj delujejo na tem območju, imajo zato bistveno lažjo nalogo. Rezultat njegovega dela in dela vseh predhodnih misijonarjev od Knobleharja dalje, pa se kaže v tem, da Cerkev v Ugandi zelo napreduje, saj je živa in mladostna.
Podobno bi lahko rekli tudi za Brazilijo oz. za območji, kjer delujeta naši misijonarki s. Agata Kociper in s. Metka Kastelic, ki sta po maši ob video-projekciji predstavili svoje delo. Kljub temu, da obe delujeta v Braziliji, pa delujeta na čisto drugih koncih države in sicer na razdalji, ki je enaka razdalji med Ljubljano in Moskvo. S. Agata deluje v Amazoniji v mestu Manaus na severu Brazilije, medtem ko s. Metka deluje v Sao Paolu, velemestu na jugu Brazilije. Obe pa delujeta v okolju (kakor tudi Danilo) z visokim natalitetnim trendom, kar pomeni, da se veliko ukvarjata z mladostniki.
Lahko rečemo, da je Cerkev v teh okoljih mlada v vseh pogledih – tako z vidika samega nastanka Cerkve kakor tudi z vidika starosti svojih članov in mladostne energije, ki jo to občestvo izžareva.
Ob tem se lahko mi v Sloveniji, kot tudi vsi v zahodnem svetu zelo resno zamislimo. Naša Cerkev je »stara« in sicer v vseh pogledih, tako z vidika samega nastanka oz. prihoda krščanstva v naše kraje kakor tudi z vidika zastopanosti svojih članov. Slednja je v veliki meri tudi posledica izjemno slabega natalitetnega trenda. Demografija je zagotovo izjemno pomemben, če ne celo najpomembnejši dejavnik, ki bo oblikoval prihodnje življenje in razvoj Cerkve v Sloveniji in v vsem zahodnem svetu nasploh. Na tem področju bo Cerkev zagotovo morala vložiti veliko svojih moči.
S. Metka pa je med drugim tudi rekla, da tam, kjer deluje, nihče nima težav s tem, da bi javno povedal in priznal, da veruje v Boga in da je kristjan. Ponovno se lahko ob tem tukaj v Sloveniji samo globoko zamislimo. Preveč nas je strah, če ne celo sram.
In ravno k pogumnemu življenju nas zdaj v tem »Izrednem misijonskem mesecu oktobru 2019« poziva papež Frančišek. Izpolniti je treba svoje krstno poslanstvo in pogumno izpričevati vero. Geslo tega meseca namreč je: »Krščeni in poslani«. Ob tem nam zagotovo ne smejo uiti izpred oči Jezusove besede: »Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Mt 10,33).
Danilo je sv. mašo zaključil z besedami, da moramo biti pogumni in da se ne smemo bati izzivov in moramo z veseljem in upanjem zreti v prihodnost. Le tako – s pogumno in mladostno energijo – bo Cerkev na Slovenskem živela in napredovala.
Luka Biščak, Misijonsko središče Slovenije